Za uspešno sezono mladih selekcij RK Trimo Trebnje v sezoni 2024/2025, ki so jo kronali z izjemnim 2. mestom v skupnem seštevku vseh slovenskih klubov, stoji veliko predanosti, trdega dela in organizacijske spretnosti. Eden ključnih mož v ozadju tega dosežka je Sašo Barle, vodja rokometne šole in dolgoletni član trebanjske rokometne zgodbe.

V sezoni, ki jo je dodatno zaznamovala prenova domače športne dvorane, je prav Sašo s svojo natančnostjo, sistematičnostjo in sposobnostjo povezovanja ljudi poskrbel, da je klub kljub izzivom uspešno ohranil ritem dela z mladimi. Logistični izziv z dvoranami, urniki in prevozi je bil izjemen, a ob njegovi usmeritvi in podpori trenerjev, staršev in igralcev, tudi uspešno izpeljan.

V tokratnem intervjuju smo se s Sašom pogovarjali o ozadju rezultatskega uspeha, izzivih koordinacije med sezono, viziji razvoja rokometne šole in osebni motivaciji, ki jo črpa iz ljubezni do rokometa in matičnega kluba.

Sezona 2024/2025 je za mlajše selekcije RK Trimo Trebnje prinesla izjemen ekipni rezultat – 2. mesto v skupnem seštevku vseh klubov. Kaj vam osebno pomeni ta uspeh in kje vidite ključne razloge zanj?

Zelo sem ponosen, da sem del zgodbe rokometne šole RK Trimo Trebnje. Rezultat je plod večletnega kakovostnega dela številnih trenerjev. V našem klubu ne vrednotimo dela le po rezultatih, ampak po razvoju igralcev – športno in osebnostno. Uspeh vidim v tem, da vzgajamo igralce, ki bodo razveseljevali navijače, hkrati pa tudi ljudi, ki bodo s pridobljenimi vrednotami uspešni na različnih življenjskih področjih. 2. mesto je izjemno priznanje, a hkrati spodbuda za še bolj zavzeto delo.

Kot vodja rokometne šole ste morali v sezoni, zaznamovani s prenovo dvorane, reševati številne izzive. Kako ste se lotili organizacije?

Najprej smo morali poiskati nadomestne dvorane v okolici. Pomembno pomoč smo dobili od Občine Mokronog-Trebelno in občine Mirna Peč, ki sta omogočili ustrezne pogoje za treninge. V klubu smo nato poskrbeli za logistiko – z lastnimi kombiji in pomočjo donatorjev smo organizirali prevoze. Največji izziv so bile stalne prilagoditve urnikov, a z razumevanjem vseh vpletenih smo sezono uspešno izpeljali. Izkušnje bodo dragocene tudi za prihodnje izzive.

Kako ocenjujete napredek fantov in kakšna je prihodnost rokometne šole v Trebnjem?

Napredek večine fantov je dober. Veseli me, da so vsi letniki številčno zastopani in da imamo v vsakem nekaj izstopajočih posameznikov – tudi reprezentantov. Vpliv pogojev za delo je bil opazen, zato se veselimo prenovljene dvorane.

V prihodnosti želimo ohraniti množičnost mini rokometa in nadgraditi delo z najbolj nadarjenimi – z individualnimi treningi, pripravo po pozicijah in dodatno telesno pripravo. Ključno bo zagotoviti dovolj strokovnega kadra. Zato želimo vlagati v izobraževanje mladih trenerjev, zlasti nekdanjih igralcev. Če bomo vsi – klub, občina, trenerji – razmišljali dolgoročno, lahko zgradimo enega najboljših sistemov v regiji.

Kako poteka sodelovanje med trenerji mlajših selekcij in kaj je po vašem mnenju ključ do dobre klubske šole?

Imamo uravnotežen in kakovosten trenerski kader, kjer se mlajši in starejši dopolnjujejo. Spodbujam izmenjavo idej, odprto komunikacijo in osredotočenost na bistvo. Želim, da se ustvari struktura dela, ki bo trenerjem v pomoč, ne pa breme.

Pomemben korak je tudi priprava t. i. vertikale rokometnega znanja – dokumenta, ki bo usmerjal razvoj igralcev po starostnih kategorijah, obenem pa opredeljeval vrednote, ki jih želimo v klubu razvijati. Tak dokument bo temelj sistemskega pristopa in bo pomagal vsakemu trenerju razumeti, kam želimo kot rokometna šola.

Kaj vam osebno pomeni delo v klubu in kje črpate motivacijo za vsakodnevno delo z mladimi?

Rokomet je zame več kot šport – je strast, ki me spremlja vse življenje. Vesel sem, da delujem v matičnem klubu in da sta v šolo vključena tudi moja otroka. V delo lahko prenašam znanje in izkušnje, hkrati pa se veliko naučim od sodelavcev. Posebno zadovoljstvo mi prinaša, ko igralci prepoznajo trud in znajo povedati »hvala«. Dokler bo idej, bo tudi motivacije. In idej je veliko.

Kateri so ključni cilji rokometne šole v prihajajoči sezoni – tako organizacijsko kot športno?

Najprej želimo dokončati trenersko sestavo in uskladiti urnike, saj bomo še nekaj časa trenirali v zunanji infrastrukturi. Hkrati si prizadevamo za optimalno izrabo nove dvorane v Trebnjem, ko bo na voljo.

Na področju rezultatov ne postavljam konkretnih ciljev. Želim pa, da so selekcije konkurenčne in da se igralci razvijajo skladno z vrstniki. Moj glavni cilj ostaja, da otroci igrajo rokomet z veseljem, predanostjo in spoštovanjem – do igre, soigralcev, trenerjev in nasprotnikov.