Po uspešnem lanskem začetku sodelovanja v Mokronogu Primož Plazar nadaljuje svoje delo tudi v sezoni 2025/2026. Tokrat bo sodeloval v tandemu s Petrom Milekom, hkrati pa bo vodil tudi člansko ekipo RK Misteral Krško. V intervjuju je spregovoril o izzivih pretekle sezone, trenerskem razvoju ter pomenu povezovanja manjših okolij v širši zgodbi rokometnega kluba RK Trimo Trebnje.
Po uspešnem lanskem delu v Mokronogu boste tukaj aktivni tudi v novi sezoni, tokrat v tandemu s Petrom Milekom. Kako ste doživljali preteklo sezono in kaj vas je prepričalo, da nadaljujete zgodbo?
Pretekla sezona je bila izjemno pestra. V selekciji M14 smo že pred začetkom uradnih tekmovanj izgubili enega ključnih igralcev zaradi hujše poškodbe, kar je močno zaznamovalo uvod v sezono. Tekom leta so sledile še dolgotrajne bolezni posameznikov, kar se je odražalo tudi v tekmovalnih rezultatih. Kljub temu so fantje individualno močno napredovali, kar jih zdaj postavlja v vlogo pomembnega dela nove selekcije M15, ki povezuje igralce iz Trebnjega in Mokronoga.
V selekciji M13 smo beležili odlične predstave naših mlajših rokometašev. Čeprav se uradni rezultati v tej kategoriji ne beležijo, so bile tekme odigrane na zelo visokem nivoju. Fantje so postali tudi šolski področni prvaki, kar potrjuje njihov potencial.
Zgodbo nadaljujem, ker verjamem, da je RK Trimo Trebnje športno okolje, ki omogoča dolgoročen razvoj igralcem tudi iz krajev izven Trebnjega – kot so Krmelj, Šentjanž, Šentrupert in Mokronog. Verjamem, da lahko ti fantje z vztrajnim delom dosežejo odlične rezultate najprej v mladinskem pogonu, v prihodnosti pa morda tudi v članski zasedbi.
Lani ste ekipo vodili skupaj z Borutom Papežem, zdaj prihaja nova dinamika v sodelovanju s Petrom Milekom. Kako vidite to trenersko povezavo in kakšna so vaša pričakovanja?
Z Borutom sva zelo dobro sodelovala, saj imava podoben pogled na razvoj mladih. Oba sva se trudila fantom in dekletom predati pomembna tehnična znanja, ki so osnova za njihovo taktično nadgradnjo. Borutu se na tem mestu iskreno zahvaljujem za vso podporo in doprinos k razvoju rokometa v Mokronogu.
Verjamem, da bova tudi s Petrom Milekom tvorila uspešen trenerski tandem. Deloval bom kot njegova podpora, pomočnik pri izvedbi in realizaciji vsebin, ki jih bo načrtoval pri delu z igralci. Povezovanje izkušenj in različnega znanja vidim kot pomemben korak k še večji učinkovitosti.
Delo v manjšem okolju, kot je Mokronog, pogosto zahteva veliko prilagodljivosti. Katere vrednote želite prenašati na fante in kaj vam pri delu z mlajšimi največ pomeni?
Največji izziv v Mokronogu je starostna heterogenost. Skupaj trenirajo otroci iz kar štirih različnih letnikov, kar predstavlja velik izziv z vidika priprave in izvedbe treningov. Pomembno mi je, da rokomet postane nekaj, kar jim priraste k srcu. Da se skozi igro naučijo predanosti, discipline, odgovornosti in razvijajo iskrene odnose znotraj ekipe. Poudarjam sodelovanje in pristnost – to so temelji, na katerih gradim trenersko delo.
Poleg vloge v Mokronogu boste v novi sezoni vodili tudi člansko ekipo RK Misteral Krško. Kako boste usklajevali obe nalogi in kje vidite sinergije med delom z mladimi in člani?
Res je, vodim tudi člansko ekipo RK Misteral Krško – seveda ob predhodnem dogovoru z vodstvom RK Trimo Trebnje. Usklajevanje bo zahtevalo veliko organizacije, vendar v tem vidim tudi veliko prednost. Delo z različnimi starostnimi kategorijami mi omogoča širši vpogled in prenos znanja v obe smeri.
Ljubezen do rokometa mora biti prisotna na vseh ravneh. Igrivost in navdušenje naj ostaneta tudi pri članih, medtem ko se nekatere taktične in vsebinske ideje z najvišjega nivoja lahko v prilagojeni obliki prenesejo na mlajše selekcije. Verjamem, da mi bo ta dvojna vloga dala dodatno širino.
Kakšni so vaši cilji za sezono 2025/2026 – tako z vidika razvoja v Mokronogu kot tudi v kontekstu vaše širše trenerske poti?
Pri fantih, ki so zdaj del selekcije M15 v Trebnjem, si želim predvsem, da nadaljujejo z zavzetim delom, osebnostno in igralno napredujejo ter vztrajajo na svoji poti. Prepričan sem, da bomo tudi s selekcijo M14 v Mokronogu uspešno izpeljali sezono – fantje dobro delajo, imajo že kar nekaj izkušenj s starejšimi kategorijami.
Za mlajše, ki so se šele pridružili, pa upam, da bodo ostali del te lepe zgodbe in nadaljevali val rokometašev iz Krmelja in okolice, ki že zdaj pomembno prispevajo k trebanjskemu rokometu.
Na svoji trenerski poti si želim predvsem omogočati okolje, kjer lahko igralci individualno in kolektivno rastejo – v športnem in osebnostnem smislu. In ravno v tem napredku, ki ga doživljajo fantje, vidim tudi svoj lasten trenerski razvoj.