V RK Trimo Trebnje smo po prvi polfinalni tekmi državnega prvenstva proti RD LL Grosist Slovan vložili uradno pritožbo zaradi več odločitev v zaključku srečanja, za katere menimo, da so neposredno vplivale na končni razplet tekme.
V zadnjih dneh smo bili priča številnim razlagam, pojasnilom in interpretacijam pravil. Ob tem pa ostaja odprto ključno vprašanje – katera pravila dejansko veljajo v slovenskem rokometu?
Na uradni spletni strani Rokometne zveze Slovenije so objavljena pravila, ki jasno določajo, da se po izrečeni 2-minutni kazni pasivni napad prekine. Kasneje pa se v javnosti pojavi drugačna razlaga neimenovanega “strokovnjaka”, ki pravi, da naj bi v primeru minute odmora pasivni napad ostal aktiviran.
Če to drži, se upravičeno sprašujemo:
zakaj uradno objavljena pravila niso enaka razlagi, ki naj bi veljala na igrišču?
Še bolj nerazumljivo pa je pojasnilo glede samega sankcioniranja vedenja uradne osebe. Po tej razlagi naj bi se kazen za prekršek v določenem primeru praktično “polovično” upoštevala oziroma izvršila. Kako je to mogoče?
Kakšna je razlika, če je igra prekinjena zaradi brisanja parketa ali zaradi minute odmora? V nobenem primeru trener oziroma član strokovnega štaba ne vpliva neposredno na samo igro na igrišču. Pa vendar bi bil po trenutnih razlagah v dveh praktično enakih situacijah sankcioniran drugače.
Torej:
če med brisanjem tal nekdo sodniku “pove vse po spisku”, je kazen stroga in jasna.
Če pa se enako zgodi med minuto odmora, naj bi bilo drugače.
Ko govorimo o dogajanju po tekmi, se pogosto poudarja športna kultura in spoštovanje pravil. Ko pa se ključne stvari dogajajo med samo tekmo in vplivajo na rezultat, očitno obstajajo različna merila in različne interpretacije.
Ob tem posebej izpostavljamo tudi 27. točko mnenja Komisije za sojenje, kjer komisija sama priznava, da je v situaciji v 59:41 minuti prišlo do napačne sodniške presoje. Jasno je zapisano, da je obrambni igralec A74 znotraj 6-metrskega prostora preprečil igralcu RK Trimo Trebnje številka 13 jasno priložnost za zadetek ter da bi morala biti pravilna odločitev 7-metrovka za RK Trimo Trebnje.
Gre za situacijo v sami končnici tekme, pri rezultatsko odločilnih trenutkih, kjer bi morala biti merila še toliko bolj jasna, dosledna in predvsem pravilna. Še posebej zato, ker so bili predstavniki klubov, trenerjev in sodnikov pred sezono na seminarjih izrecno opozorjeni, da bodo takšne situacije dosledno sankcionirane.
Dodatno pa nas preseneča pojasnilo, da naj ne bi šlo za “bistveno kršitev pravil”, ampak zgolj za napačno sodniško presojo. Če komisija sama potrdi, da bi morala biti dosojena 7-metrovka v odločilnem napadu tekme, se upravičeno sprašujemo – kaj potem sploh predstavlja bistveno kršitev?
Še bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da se zdaj kot argument pojavlja domnevno pomanjkljiv slovenski prevod pravil oziroma dodatna interpretacija angleške verzije pravil IHF. V športu na tej ravni ne sme prihajati do situacij, kjer klubi, igralci, trenerji in javnost šele po tekmi ugotavljajo, da uradno objavljena pravila morda pomenijo nekaj drugega, kot piše v slovenskem prevodu.
Pravila morajo biti jasna, javno dostopna in enotna za vse udeležence tekmovanja. Ne pa predmet naknadnih interpretacij po zaključku tekme.
V RK Trimo Trebnje ne iščemo privilegijev. Zahtevamo samo eno – da pravila veljajo za vse enako in da o zmagovalcih odločajo igralci na igrišču.
Ker če uradno objavljena pravila ne veljajo več, potem smo kot šport prišli do točke, ko nihče več ne ve, po katerih pravilih se sploh igra.
In prav zato imamo občutek, da so v celotni zgodbi odgovorni pljunili sami sebi v obraz.
#NajOdločajoIgralci #levjesrce