Trebanjska rokometna šola temelji na znanju, predanosti in dolgoletni tradiciji, katere pomemben steber je prav Marko Mežnaršič – domačin, trener in izkušeni strokovnjak, ki že več kot dve desetletji soustvarja zgodbo uspeha našega kluba. Po zaključku sodelovanja z Urošem Zormanom v članski ekipi se je v letošnji sezoni posvetil vzgoji prihodnjih generacij – prevzel je ekipo starejših dečkov A (letnik 2010 in mlajši) in z njo osvojil 9. mesto v državnem prvenstvu.

Gre za strokovnjaka, ki je poznan po svoji metodičnosti, iskrenosti in predvsem kakovostnem delu z mladimi igralci. Njegov trenerski podpis najdemo tudi pri razvoju številnih reprezentantov in mednarodno uveljavljenih igralcev, kot so Miha Zarabec, brata Sebastian in Staš Skube, bratje Kotar in Kristjan Horžen. V vsakem obdobju svojega delovanja je znal prepoznati potencial, ga razvijati in predvsem mladim prenesti tisto, kar presega zgolj rokometno znanje – vrednote, predanost in spoštovanje do dela.

V spodnjem pogovoru pa Marko odkrito spregovori o izzivih sezone, razvoju mladih, razlikah med članskim in mladinskim rokometom ter o tem, kaj ga pri delu še posebej navdihuje.

Sezono ste zaključili na 9. mestu v državi – kako ocenjujete napredek te generacije in kakšne temelje ste skupaj postavili za prihodnost?

Za nami je sezona, ki jo rezultatsko ocenjujem kot neuspešno. V ključnem obdobju, ko bi za preboj med osem najboljših ekip potrebovali zmage, smo nekoliko izgubili ritem. Soočili smo se s težavami pri prisotnosti na treningih, dodatno pa so nas ovirale tudi poškodbe. Menim, da končno 9. mesto ni realna slika te ekipe, kar so fantje kasneje tudi dokazali. Največji napredek vidim pri razumevanju igre – predvsem v taktičnem smislu. Verjamem, da smo postavili dobre temelje za nadaljevanje v kadetski selekciji.

Ste trener, ki je v preteklosti pri mlajših selekcijah delal s številnimi vrhunskimi domačimi igralci – od Mihe Zarabca do bratov Skube in Kotarja. Kaj je po vašem mnenju skupna lastnost vseh teh fantov, ki so kasneje postali odlični igralci?

To so fantje, ki so – vsaj v določenem obdobju življenja – rokomet postavili na prvo mesto. Če to strnem v stavek: »Živim za rokomet.« To je odločitev, ki je ključna za uspeh. Poleg tega je seveda pomemben tudi športni talent – torej gibalne sposobnosti, fiziološke in anatomske značilnosti, potrebne za rokomet – ter dobri pogoji za delo.

V čem vidite največjo razliko med delom pri članski ekipi in vzgojo mladih rokometašev?

Pri članski ekipi naj bi vsak igralec vedel, zakaj je tam. Rezultat je v ospredju, vsak pa mora z osebnim napredkom prispevati k uspehu ekipe. Za svoje delo je tudi finančno nagrajen, saj gre večinoma za profesionalno okolje. Pri mladih fantih pa je v ospredju športno udejstvovanje, socializacija in vzgoja v močno, odgovorno in zrelo osebnost. Znanje, ki ga mladi športnik pridobi skozi leta treninga, je t. i. vseživljenjsko in uporabno tudi izven športa. Seveda pa se razlikujeta tudi način treniranja, zahtevnost in količina vadbe.

Kaj vam osebno pomeni delo z otroki, ki šele stopajo na rokometno pot?

Največ mi pomeni žar v njihovih očeh, strast, ki jo nekateri izžarevajo, ter želja po napredku. Pomembno mi je tudi to, da jim skozi šport pomagamo prebroditi zahtevno obdobje odraščanja in jim tako pozitivno vplivamo na življenje. Ko vidiš, da napredujejo na več nivojih, je to resnično posebno zadovoljstvo.

Kakšen je vaš pogled na prihodnost generacije 2010 in mlajših ter na nadaljnji razvoj rokometne šole v Trebnjem? Kje vidite največ priložnosti za rast?

V generaciji letnika 2010 je več igralcev, ki bi lahko v prihodnosti zaigrali tudi na članskem nivoju. Seveda na to vpliva več dejavnikov – nekaj sem jih že omenil. Enako velja tudi za mlajše generacije. Posebej pa lahko izpostavim, da sem na fante letnika 2010 ponosen in vesel, da smo v tej sezoni skupaj delovali.

Priložnost za rast kluba vidim predvsem v novi športni infrastrukturi, ki se nam obeta. Pomembno je tudi iskanje specifičnih igralnih profilov, kot so levoroki in visoki igralci, tudi izven lokalnega okolja. Ključna pa bo tudi ustrezna finančna struktura kluba.