Atlet Emil Zatopek je nekoč dejal: »Športnik ne more teči z denarjem v žepu. Teče lahko z upanjem v srcu in sanjami v glavi.« V RK Trimo Trebnje želimo ne le sanjati, ampak uspeti. Prav zato je Upravni odbor RK Trimo Trebnje pred kratkim sprejel pomembno odločitev, da v klubu potrebujemo novo športno moč, s pomočjo katere bomo poskušali narediti korak naprej. Zavedamo se reka, da zlate medalje v resnici niso izdelane iz zlata, ampak iz znoja, odločnosti in redke zlitine, ki se ji reče vztrajnost. Tej lastnosti sta zavezana domačina Blaž Ovnik, ki je prevzel naloge direktorja kluba, in Miha Sever, ki je zasedel mesto športnega direktorja. Z njima smo se pogovarjali o izzivih in ciljih, ki jih želita doseči.

Blaž Ovnik je v RK Trimo Trebnje prevzel naloge direktorja kluba. FOTO: Gašper Ogrinc

Blaž Ovnik, kako bi na kratko opisali samega sebe, kakšne so vaše vrednote, kakšni ste po značaju …

Trdim, da sem človek, ki, ko se nečesa loti, to tudi izpelje. Aktiven sem na več področjih. Moja izrazita vrlina je, da sem ciljno orientirana oseba, nekdo, ki vedno išče najkrajšo varno pot do zastavljenega cilja. Znajdem se v situacijah in hitro prepoznavam lastnosti sogovornika. Karakterno znam biti mehka in tudi trda oseba, odvisno od situacije. Popustim samo takrat, ko se res zavem, da nimam prav. Spoštujem vsakega človeka. Predvsem mi je zelo mar, kako, koliko in kam se razvija okolje, v katerem delujem.

RK Trimo Trebnje ima v slovenskem rokometnem prostoru dolgo tradicijo. V čem vi kot direktor vidite priložnosti za napredek, da klub stopi še korak višje?

Seveda, RK Trimo Trebnje ima zelo dolgo in dobro tradicijo. Letos bo klub praznoval kar 40 let obstoja, kar pomeni zelo veliko spominov, uspehov, občasno tudi neuspehov. Vsaka organizacija stremi k temu, da se razvija, da se izboljšuje in napreduje. Vse našteto je v rokometu odvisno predvsem in samo od podpore ljudi, podjetij, ki verjamejo v klub, verjamejo v delo in vizijo. Da pa gredo zadeve v pravo smer, je potrebno dobro organizirano vodstvo. Na pobudo nekaterih članov vodstva kluba sem se odločil, da prevzamem funkcijo direktorja kluba. S prihodom Uroša Zormana se je v klubu zgodil ogromen preskok v kvaliteti na vseh področij in temu je sedaj potrebno slediti. Kot direktor kluba vidim možnosti za napredek predvsem v organizacijskem smislu, kjer bo potrebna sistematičnost v organiziranosti. Dvigniti je treba tudi kakovost rokometne šole v vseh selekcijah, kar naj bi postopoma privedlo do večjega vključevanja domačih igralcev v člansko ekipo. Priložnost za napredek pa vidim tudi v podpori gospodarstva. To se lahko zgodi le z dobro organiziranostjo, trdim delov na vseh ravneh, dobrimi rezultati ter zdravim poslovnim okoljem. Ko bomo še zaigrali v prenovljeni dvorani, bo pa vsem srce zaigralo.

V športnem smislu v klubu ne skrivamo želje po osvojitvi prvega naslova državnega prvaka. Kaj bi to pomenilo najprej za klub in nato še za Trebnje in njegovo okolico?

Za tak uspeh kluba živimo vsi, torej vodstvo, igralci in seveda tudi navijači in podporniki. Naslov državnega prvaka bi vsekakor pomenil, da se letvica pričakovanj prestavi še stopničko višje. Posledično prinaša tudi večjo odgovornost. Ob naslovu državnega prvaka postane zanimanje lokalne skupnosti večje, več mladih bi se gotovo tudi vključilo v našo šolo. Gre torej za ogromno pozitivnih stvari, ki pa jim je potem potrebno slediti na vseh ravneh.

Kdor deluje v športu, se zaveda tudi dejstva, da postaja šport vse bolj ekonomsko usmerjen. Kaj po vašem mnenju klub potrebuje, da bi postal bolj prepoznaven, da bi na nek način postal blagovna znamka?

V prvi vrsti potrebuje zaupanja vredne ljudi v vodstvu, takšne, ki skupaj s stroko izpolnjujejo zastavljene cilje. Temu pritiče, da postajaš vedno bolj prepoznaven. Da imajo ljudje radi rokomet v Trebnjem, ni potrebno poudarjati. Potrebno je torej verjamejo v klubske vrednote in našo vizijo.

Kje vidite morebitne pasti, ki bi vplivale na to, da se vseh zastavljenih ciljev ne bi dalo uresničiti?

Pasti lahko nastanejo, če delujemo v nestimulativnem okolju, kjer postane vse samoumevno. Če na primeren način ustvariš okolje in vcepiš vsem akterjem, da je potrebno biti ciljno orientiran, potem se lahko nadejaš, da do uspeha pride slej ko prej. Če bi razmišljal o tem, da se zastavljenih ciljev ne bi dalo uresničiti, se ne bi odzval na povabilo v klub.

Poleg nekaj zaposlenih v klubu brez pomoči tistih, ki s svojim delom pomagajo pri izvedbi marsikaterega dela, ki za klub živijo s srcem in dušo, ne bi šlo. Kako pomemben je njihov doprinos?

Vsekakor je poleg funkcionarjev v klubu ogromno takšnih, ki živijo za naš klub in nam težko odrečejo, ko jih prosimo za pomoč. Brez takšnih ljudi ne le naš klub, ampak nobena organizacija na tem svetu ne more funkcionirati. Oni so kamenček na tehnici, ki po navadi prevesi.

Katere lastnosti bi po vašem mnenju morali imeti trebanjski rokometaši?

Igralci, ki oblečejo dres s trebanjskim grbom, se morajo do njega obnašati spoštljivo. Spoštovanje morajo imeti tudi do vseh navijačev. Na igrišču pa morajo izžarevati borbenost in trud za skupni uspeh. Prav tako, kot se skupaj veselijo uspehov, morajo biti tudi ob neuspehih podpora drug drugemu.

Kaj za vas pomeni klubski uspeh? So to zmage, naslovi, mogoče kakšna druga vrednota?

V osnovi je vsako dobro opravljeno delo v klubu po svoje klubski uspeh. Uspeh kluba je ravno tako, če postaneš privlačen za sponzorje in si suveren pri vsem, kar delaš. Seveda v očeh javnosti uspeh predstavljajo predvsem zmage, naslovi.

Miha Sever je postal športni direktor RK Trimo Trebnje. FOTO: Gašper Ogrinc

Miha Sever, kaj nam lahko poveste o sebi, kakšne so vaše vrednote?

Sem oseba, ki vedno najde pot, da pride do cilja, ki si ga postavi. Mislim, da me ljudje poznajo po organiziranosti in konstruktivnem sodelovanju v skupini ter iznajdljivosti v vseh situacijah. Rad imam izzive. Do zdaj sem jih vedno dobro reševal, zato sem se tudi odločil, da se vključim v delovanje rokometnega kluba. Veliko mi pomeni uspešnost okolja, v katerem živim in delujem.

Športni direktor ima malce drugačno vlogo od direktorja kluba. Predvidevam, da bo vaša vloga predvsem usklajevanje dela na strokovnem-športnem področju. Katero športno področje v klubu je po vašem mnenju že primerno oblikovano in kje so potrebne izboljšave?

Klub je poznan po dobrem delu v mlajših selekcijah, kjer je sistem dobro postavljen, vendar vidim še kar nekaj možnosti za izboljšave in jih bom poskusil uvesti. Delovanje članske ekipe pa mislim, da je že kar dobro oblikovano.

Sloves trebanjske rokometne šole so sooblikovali tudi uspehi mladih levov. Tega brez zavzetosti odličnih trenerjev, ki delujejo predvsem v osnovnošolskem obdobju našega podmladka, in staršev, s katerimi klub odlično sodeluje, ne bi bilo. V čem so prednosti, ki jih rokomet da mladim, pa da to niso le lepe besede?

Rokomet oziroma šport nasploh mladim predvsem »vcepi« delovne navade. Nauči jih, kako se obnašati in delovati v skupini, kjer imaš odgovornost za svojega soigralca oziroma prijatelja.

V zadnjem času v javnosti krožijo kritike, da je trebanjski rokomet vse manj »trebanjski«… Kako odgovarjate na te očitke?

Visoko zastavljeni cilji, ki so si jih v zadnjih letih postavili vodilni možje kluba, so trenutno zelo težko dosegljivi le z domačim kadrom. V vsakem klubu pride obdobje oziroma generacija, kjer pride do osipa domačih igralcev, ki bi lahko zavzeli večino mest v članski ekipi. Vseeno sta v članski ekipi na vodilnem položaju v ekipi, ki predstavlja možgane ekipe (srednji zunanji igralec), oba Trebanjca.

Obdobje epidemije je izrazito zarezalo tudi po rokometnem parketu. Kako bi pri mlajših selekcijah, kot so npr. kadetska in mladinska, ki sta v obdobju 5 let zamenjali kar 7 trenerjev, zagotovili konsistenco, da bi morda člansko ekipo v prihodnosti tvorilo več domačih igralcev?

V mlajših kategorijah rezultat ni primarnega pomena. Za trenerja kadetske in mladinske ekipe bi izbral izkušenega trenerja, ki ima veliko rokometnega znanja, ki ga lahko prenese na mlade igralce. Tak človek bi po moje moral imeti tudi večletne izkušnje z igranjem na članskem nivoju. Trener mora biti dober pedagog in motivator, saj fantje v teh letih odraščajo. Nasploh se mi zdi zelo pomembno sodelovanje vseh trenerjev mlajših kategorij, da si izmenjujejo mnenja o igralcih in načinu treningov, da se načrtuje individualna vadba s posameznimi igralci, ki kažejo perspektivo idr.

Katere lastnosti bi po vašem mnenju morali imeti trebanjski rokometaši?

Borbenost in željo po uspehu ter spoštovanje do soigralcev, navijačev in nasprotnikov.

Vrhunski športni rezultat je vse težje doseči. Odvisen je od številnih dejavnikov, ne le od sistematičnega treniranja. Nanj poleg športnikovega odnosa do izbranega športa odločilno vplivajo tudi pogoji za izvedbo trenažnega procesa. Ko je vse tako, kot mora biti, športni uspeh postane zgodovinska zmaga, zgodovinski dosežek, zgodovinski uspeh.

Želimo si, da bi vse to dosegli tudi s pomočjo Blaža Ovnika in Mihe Severja.