Novice

Kaj SEHA liga lahko da slovenskemu rokometu

Sreda, 16.4.2014;  V Rokometnem klubu Trimo Trebnje ne želimo, da bi »večji« klubi imeli občutek, da “manjši ” klubi oviraj(m)o “večje”, zato nismo nikoli bili v naprej proti udeležbi slovenskih klubov v SEHA ligi.

Povezava na oddajo o tej temi: http://www.sport-tv.si/d191302/Sport_TV/SEHA_ve_kaj_ji_lahko_damo_slovenski_klubi.html

 

Menimo  pa, da je potrebno ob tako korenitem posegu v organizacijo prve rokometne lige, ki bo imela daljnosežne vplive na razvoj slovenskega rokometa predhodno pregledati vse argumente in dejstva, ki govorijo v prid in proti temu predlogu:

1.      Najprej je potrebno opozoriti, na povsem neprimerne pristop organov RZS pri izvajanju pogovorov o SEHA ligi v slovenskih klubih. Klubi prve lige smo bili s pobudo seznanjeni v februarju 2014 brez konkretnih informacij o načinu tekmovanja SEHA lige (koledar, število slovenskih udeležencev, pogojih udeležbe slovenskih klubov,…). Tudi danes o omenjenih konkretnih podatkih klubi nimamo še nobenih uradnih informacij. Sprejemanje takšne spremembe tekmovalnih pravil kot jih predvideva udeležba slovenskih klubov v SEHA ligi tako kratek čas pred novo sezono je najmanj neodgovorno.

Povsem na mestu je vprašanje, kdaj je sploh možno organizirati igranje končnice v slovenski ligi, če je sedaj 10 klubov v SEHA ligi končalo s tekmovanjem šele 13.4., naslednje leto pa bo udeležencev v SEHA ligi še več!

2.     Vsako tekmovanje mora imeti za uspešnost rezultatski smisel. Če ga nima, se igralci kljub močnim tekmam ne bodo pravilno razvijali, prav tako bodo klubi v primeru sodelovanja v večih tekmovanjih »izbirali« tekme, ki imajo večji tekmovalni pomen. Tudi v SEHA ligi se je zgodilo kar nekaj tekem, kjer klubi niso igrali v najmočnejših postavah zaradi pomembnih tekem v ligi prvakov. Če bo tekmovanje v SEHA ligi nekoč (mogoče) dobilo možnost napredovanja v evropska tekmovanja se je potrebno zavedati, da bo to skoraj zagotovo na račun števila udeležencev neposredno iz državnih prvenstev – primer ABA lige. Na ta način bo slovenski rokomet, ki ima po zadnjem predlogu spremembe tekmovalnega sistema v ligi prvakov zagotovljeno udeležbo dveh ekip in (vsaj) enega v evropskem pokalu še kar nekaj časa tvegal zmanjšanje tega števila na račun udeležencev iz SEHA lige.

3.     V slovenski reprezentanci danes igrajo pomembno vlogo naslednji igralci, ki so se razvili v manjših klubih zaradi močne slovenske lige – najmanj 14-16 močnih tekem letno: Bezjak Marko, Dolenec Jure, Gaber Matej, Skube Sebastian, Skube Staš, David Miklavčič, Simon Razgor, Borut Mačkovšek, Klemen Ferlin. Kje in kako se bodo razvijali naslednji rodi bodočih reprezentantov, če bodo imeli na voljo samo še 4 takšne tekme letno?

4.     Pregled rezultatov predstavnikov slovenskih lig v kolektivnih športih v evropskem merilu:

Rokomet:

a.     Celje Pivovarna Laško evropski prvak, večkratni polfinalist Lige prvakov

b.    Gorenje Velenje: finale EHF pokala, polfinalist EHF pokala

c.     Cimos Koper: 1/4 finale Lige prvakov, zmagovalec evropskega pokala Challenge

d.     Prule: ½ lige prvakov

e.     Prevent: ½ finale pokala EHF

f.     Trimo Trebnje: ¼ pokala EHF

g.   Maribor: skupinski del pokala Evropa

h.    Krim(ž): evropski prvak 2x

i.     Olimpija(ž): prvak evropskega pokala

Košarka:

j.     Olimpija: zmagovalka evropskega pokala, udeleženka finalnega turnirja za evropskega prvaka

k.    Krka: zmagovalka evropskega challenge pokala, finalistka ULEB pokala

Nogomet:

l.     Maribor: liga prvakov, liga Evropa

Če si postavimo vprašanje kakšni so bili uspehi slovenskih kolektivnih športov v času igranja v jugoslovanskih ligah ugotovimo, da je sodelovanje v slovenskih ligah predstavljalo veliko bolj ugodno okolje za doseganje rezultatov na evropskem nivoju.

5.     Veliko vprašanje povezano s predlogom je, kako se to sklada s cilji in prioritetami RZS določenimi v Statutu in drugih aktih Zveze? Klubi prav tako ne vemo ali je bila opravljena kakršnakoli strokovna analiza prednosti in posledic udeležbe slovenskih ekip v SEHA ligi, predvsem kaj to prinese slovenskemu rokometu?

6.     Dejstvo je, da je slovenska prva liga sedaj slabša kot je bila pred 4 leti. Nikakor pa se ne moremo strinjati, da je to samo posledica pomanjkanja denarja. Z denarjem namreč ni povezano dejstvo, da ni več liga tako organizirana kot je bila, da nima več odličnega in ažurnega spletnega portala lige, rednih strateških konferenc lige, da enkrat celo ni bil izveden SUPERPOKAL, da liga nima več rednih 32 TV prenosov letno, da rokomet nima več štirih strani prispevkov v reviji EKIPA, da nima več strokovne revije,… Že pred petimi leti je bila podana pobuda za ukrepanje, da se prepreči to kar danes ugotavljamo, da se je dejansko zgodilo:

a.     licenciranje, garancijska kotizacija

b.    popestritev tekmovanja v spodnjem delu – sprememba sistema izpada in napredovanja iz 1.B lige

c.     povabilo tujim klubom za udeležbo v slovenski ligi

d.    zmanjšanje števila ekip v prvi ligi

Prva dva sklepa sta bila celo sprejeta na združenju prve lige in bi ob ustreznem izvajanju preprečila sedanje stanje oziroma spodbudila razvoj v drugo smer. Po prehodu organizacije tekmovanja pod okrilje RZS pa se je na vse te dobre prakse in sprejete sklepe pozabilo in to so glavni razlogi za nazadovanje nivoja prve lige.

7.     Skoraj pol milijona €, ki bi jih (mogoče) morali trije slovenski klubi plačati za pristojbino v SEHA ligo pomenijo neposredno siromašenje slovenskega rokometa! Ta denar bi bilo bolje naložen, če bi bil namenjen za plače slovenskim igralcem, ki zapuščajo slovensko ligo zaradi boljših in rednih plač v tujih ligah.

8.   Kdo bo vodil SEHA ligo, kakšen vpliv na odločitve bodo imeli slovenski klubi, kakšna bo sodniška organizacija ipd. so vprašanja vredna odgovorov.

9.     Ob vsem tem se postavlja vprašanje enakosti slovenskih klubov v SEHA ligi. Predvsem je potrebno opozoriti na davčni vidik plačevanja igralcev, kjer obstajajo pomembne neenakosti med davčnimi zakonodajami držav iz katerih izhajajo udeleženci SEHA lige. Slednje bo za slovenske udeležence predstavljalo lahko tudi razlog nezmožnosti konkuriranja, vse to je v Ligi prvakov manjši problem. Prav tako je vprašanje realnosti argumenta o moči ekip v ligi  SEHA, saj je prvih pet ekip na nivoju Lige prvakov med tem, ko so zadnje štiri ekipe od desetih na nivoju  prve slovenske lige. Slednje zagotovo ne bo zagotovilo slovenskima udeležencema več gledalcev na tekmah kot v slovenski ligi. Tudi sama sprememba tekmovanja v katerem bi sodelovala slovenska predstavnika verjetno ne bi prinesla bistveno večje obiskanosti. Nenazadnje Celje Pivovarna Laško ni uspela napolniti dvorane niti na tekmi lige prvakov s Flensburgom, polne niso bile dvorane v ligi prvakov v Velenju in na evropski tekmi Maribora.

V Rokometnem klubu Trimo Trebnje smo zato mnenja , da je potrebna primerna in strokovna debata o predlogu v času, ki je bolj primeren kot tik pred začetkom nove sezone.

RK Trimo Trebnje