Anže Korelec – “Breme, ki ga bova imela z Blažem Rojcem bova sposobna prenesti”

Predstavljamo vam intervju z Anžetom Korelcom, desnim krilom, ki že enajst sezon nastopa za člansko ekipo RK Trimo Trebnje (18. 10. 1985, 183 cm, 82 kg).

Ali se spomniš svojih rokometnih začetkov?

“Z rokometom sem se začel ukvarjati v tretjem razredu osnovne šole pod mentorstvom Alojza Radlja. Za rokomet me je navdušil prijatelj s katerim sva tako preživela več časa skupaj. Kasneje  me je rokomet tako navdušil, da sem z veseljem obiskoval treninge. Tako se moje življenje vrti okoli rokometa že 19 let.”

Kakšne uspehe si že dosegel v svoji rokometni karieri?

“V svoji karieri sem dosegel tudi nekaj lepih uspehov v različnih selekcijah. S starejšimi dečki smo bili drugi na državnem prvenstvu osnovnih šol, dve leti kasneje pa sem z istimi soigralci osvojil tudi drugo mesto na finalu državnega prvenstva v Škofji Loki. V mladinski selekciji smo skupaj dvakrat osvojili končno tretje mesto v državnem prvenstvu. V članski selekciji smo trikrat osvojili tretje mesto v državi. Najbolj ponosen pa sem na uspeh iz sezone 2008/09, ko smo na zadnji tekmi sezone v Celju premagali ekipo RK Celje Pivovarna Laško za en gol in tako osvojili končno tretje mesto. Leta 2005 sem bil vpoklican v mladinsko reprezentanco, s katero smo zastopali Slovenijo na svetovnem mladinskem prvenstvu na Madžarskem.”

Ali te tvoji bližnji spodbujajo na tekmah?

“Navkljub napornim treningom in tekmam najdem čas tudi za svoje dekle, ki me na rokometni poti vedno spodbuja in me z veseljem spremlja na rokometnih tekmah. Prav tako rokometne tekme z veseljem obiskujejo tudi moji starši in sestra, ki se, če imajo čas, tudi zapeljejo na ogled kakšne tekme na gostovanju.”

Kako usklajuješ treninge in službo?

“Lansko leto sem uspešno zaključil študij fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko. Pred nekaj meseci pa sem se zaposlil v podjetju Kobis d.o.o. iz Trzina. Zaradi službe sem žal primoran izpustiti tudi kakšen trening. Trenutno še uspešno združujem rokometne aktivnosti in službo, kako bo v prihodnosti pa bo pokazal čas.”

cKakšni so cilji kluba v letošnji sezoni?

“V letošnjo sezono smo se podali z zelo spremenjeno ekipo, ki jo je zapustilo nekaj ključnih igralcev. Tako bo zaradi novih (starih) soigralcev potrebno še veliko dela, da dosežemo raven uigranosti iz prejšnjih let. Vendar smo na treningih predani skupnemu cilju, tako da bomo do začetka tekmovalnega dela že pripravljeni na izzive.”

Kako si zadovoljen z delom v letošnji sezoni pod novim vodstvom?

“Novost letošnje sezone v ekipi je vsekakor novo strokovno vodstvo (Roman Šavrič kot glavni trener in Marko Mežnaršič kot njegov pomočnik), ki ga odlično dopolnjuje naš kondicijski trener in fizioterapevt Marko Tomič. Na prvih treningih smo tako spoznavali nov in posodobljen sistem treniranja, ki pa nam vsem zelo ustreza. Sama zagnanost in motiviranost našega novega strokovnega vodstva nam, igralcem, vliva samozavest in voljo do treniranja, s čemer bomo začetne prepreke pripravljalnega obdobja lažje prebrodili.”

Kakšno mnenje imaš v tem, da bosta v letošnji sezoni pri članih samo dva levičrja? Ali to pomeni večje breme na tebi in Blažu Rojcu?

“V primerjavi s prejšnjo sezono bomo imeli na desni strani napada le dva levičarja (poleg mene še Blaž Rojc), kar pomeni, da bova morala prevzeti breme igranja skozi celotne tekme. Seveda nama bodo ob strani stali ostali igralci, ki naju lahko po potrebi tudi enakovredno zamenjajo, vendar je vseeno lažje igrati tekme, če imaš levičarja na desnem zunanjem in desnem krilu. Mislim, da bova z Blažem sposobna prenesti to breme in tako uspešno pripomogla k boljši igri celotne ekipe.”

Če bi se še enkrat rodil ali bi se zopet odločil za rokomet ali bi se raje ukvarjal s kakšnim drugim športom?

“Če bi imel možnost še enkrat izbrati svojo športno pot, bi se zopet odločil za rokomet. Verjetno tudi zato, ker je v Trebnjem to najbolj popularen in razvit šport ter se z njim ukvarja največ otrok.  Nasploh sem s svojo izbiro športne poti zelo zadovoljen, saj sem tako dobil, poleg športnih, tudi dragocene življenjske izkušnje.”

D. L.